Uvod

V drugi polovici dvajsetega stoletja se umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v Severni Ameriki, zahodni Evropi, na Japonskem in v Avstraliji progresivno zmanjšuje. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost ljudi, starih do 64 let zaradi srčno-žilnih bolezni zmanjšala za 15 %. Slovenci pa žal še vedno prepogosto zbolevamo in umiramo zaradi srčno-žilnih bolezni. Hkrati se je precej povečal nadzor hipertenzije. V ZDA (raziskava Health Examination Survey so v letih 1976-80 ugotovili, da ima le 10 % hipertenzivnih bolnikov krvni tlak nižji od 140/90 mmHg, odstotek se je v letih 1988-91 zvečal na 27 %. Kljub tem obetavnim podatkom velja poudariti, da torej več kot 70 % hipertenzivnih bolnikov nima dobro nadzorovanega krvnega tlaka; enake so bile tudi ugotovitve v drugih državah in regijah. Še več, pozitivno gibanje se je ustalilo ali se ponekod celo spremenilo v negativno smer. V Veliki Britaniji so v zadnjem času ugotovili, da ima le 6 % hipertenzivnih bolnikov krvni tlak dobro nadzorovan, to je nižji od 140/90 mmHg. 

V ZDA so dognali, da se umrljivost (prilagojena starosti) zaradi kapi v zadnjem času veča, umrljivost zaradi koronarne bolezni pa se ne spreminja. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da prihaja "nov epidemični val" srčno-žilnih in možgansko-žilnih bolezni v razvijajočih se državah. Smrtnost in invalidnost zaradi (koronarne) srčno-žilnih in cerebrovaskularnih bolezni v teh državah se večata, zato predvidevajo, da bodo te bolezni na prvem oz. četrtem mestu po vzrokih vseh bolezni do leta 2020.

Ker je hipertenzija glavni dejavnik pri razvoju koronarne bolezni in možganske kapi, je njeno uspešno nadzorovanje velik izziv tako za lečečega zdravnika kot za načrtovalce zdravstvene politike.

Nazaj