Svetovni dan hipertenzije 2016

Poznaj svoj krvni tlak

17. maj 2016

Obdelava zajetih podatkov

Nazaj

Cilj svetovnega dneva hipertenzije je povečati zavedanje o nevarnosti hipertenzije, izboljšati poznavanje svojih vrednosti krvnega tlaka ter izboljšati zavzetost za zdravljenje, ki je potrebna za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. V letih 2013–2018 je skupno geslo »Spoznaj svoje številke - Poznaj svoj krvni tlak«. V ta namen je bil cilj, da bi letos skupno izmerili krvni tlak 3 milijonom Zemljanom. Cilj smo s skupnimi močmi presegli.

V letu 2016 smo v okviru aktivnega ozaveščanja o arterijski hipertenziji med drugim s standardiziranim vprašalnikom poleg vrednosti 3 zaporednih meritev krvnega tlaka zbirali podatke o življenjskem stilu sodelujočih, družinski obremenjenosti s hipertenzijo in zdravljenju z antihipertenzivnimi zdravili. Vprašalnik je bil 17. do 24. maja 2016 udeležencem na voljo tako v prej omenjenih zdravstvenih ustanovah in lekarnah kot tudi na spletu. Letošnje leto je sodelovalo 2651 udeležencev: od tega 224 (8,4%) oseb preko spleta, 2427 (91,6%) oseb pa je vprašalnik izpolnilo v fizični obliki. Iz analize smo izključili udeležence z oddanimi nezadostno izpolnjenimi vprašalniki (56 oseb) in 13 otrok, saj za slednje veljajo drugačna priporočila glede višine krvnega tlaka. V končno analizo smo tako vključili podatke 2582 udeležencev.

Srednja starost celotne skupine je bila 59,8±15,3 let, z razponom od 18 do 97 let. Kar 1622 (62,8%) oseb je bilo žensk, 415 (16,2%) aktivnih kadilcev, redno se s športnimi dejavnostmi ukvarja 60,7% udeležencev, nevarnosti prekomernega vnosa soli pa se zaveda večina (90,9%). Povprečni nivo krvnega tlaka v celotnem vzorcu je znašal 134/80 mm Hg. Pri preiskovancih je pregled krvnega tlaka po dekadah podoben kot v epidemioloških raziskavah - sprva skoraj neopazno naraščanje sistoličnega krvnega tlaka v prvih 4 dekadah, kasneje pa je porast vztrajen; diastolični krvni tlak narašča do 5. desetletja starosti, v kasnejših letih pa postopno upada (slika 1).

Skupno 1282 (49,7%) oseb je poročalo o prisotnosti arterijske hipertenzije v družini, 1227 (47,5%) jih je imelo postavljeno diagnozo arterijske hipertenzije, 1156 (44,8%) oseb je poročalo o prejemanju antihipertenzivnih zdravil. Več kot polovica oseb, ki prejema antihipertenzivna zdravila, ima predpisano več kot 1 zdravilo (slika 2), pogostnost različnih skupin antihipertenzivnih zdravil pa je prikazana v sliki 3.

Na osnovi povprečja 3 zaporednih meritev krvnega tlaka smo udeležence uvrstili v skupino oseb z arterijsko hipertenzijo v kolikor je njihov povprečni sistolični oziroma diastolični krvni tlak znašal 140 ali več mm Hg, oziroma 90 ali več mm Hg, ali pa so poročali o prejemanju antihipertenzivnih zdravil. Preglednica 1 prikazuje primerjavo normotenzivnih in hipertenzivnih oseb razdeljenih v skladu z navedeno definicijo arterijske hipertenzije. Odstotek hipertenzivnih udeležencev se je s tem zvišal s predhodnih 49,7% na 59,9%, medikamentozno pa je bilo zdravljenih 74,8% oseb, kar je bistveno manj kot predhodnih 94,2% oseb. Kot je pričakovati, je med hipertenzivnimi manjši delež žensk, indeks telesne mase je višji, več je oseb s pozitivno družinsko anamnezo in manj redno športno aktivnih (preglednica 2). Poleg tega smo med hipertenzivnimi udeleženci beležili višji odstotek oseb s pridruženimi obolenji, med katerimi sta prednjačili sladkorna bolezen in hiperlipidemija. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih, ki se do sedaj niso obravnavali zaradi hipertenzije in pri bolnikih s hipertenzijo sta prikazana v slikah 4 in 5.

Podatke smo prejeli iz pribl. 120 različnih lokacij, nekateri kraji ali ustanove so ostali neoznačeni. Od označenih zdravstvenih ustanov pa lahko navedemo in se zahvaljujemo: ZD Bled, ZD Domžale, ZD Gornja Radgona, ZD Ivančna Gorica, ZD Jesenice, ZD Ljubljana, ZD Ljubljana – Moste, ZD Maribor, ZD Mozirje, ZD Ormož, ZD Postojna, ZD Ptuj, ZD Radeče, ZD Ravne, ZD Ravne na Koroškem, ZD Slovenj Gradec, ZD Slovenske Konjice, ZD Trebnje, ZD Velenje, ZD Vrhnika, ZD Šoštanj, Lekarna Ljubljana, Lekarna Postojna, Lekarna Ljubljana - Dravlje, UKC Ljubljana.

Vsem sodelujočim pri aktivnostih na Svetovni dan hipertenzije – organizatorjem, sodelujočim pri meritvah krvnega tlaka in informiranju o hipertenziji - se zahvaljujemo: osebju v zdravstvenih domovih, v referenčnih ambulantah, v bolnišnicah in v lekarnah.
 

Preglednica 1. Osnovne značilnosti sodelujočih po spolu

 

ženske
(n=1622)

moški
(n=960)

p

starost (leta)

 59,3±15,8

 60,7±14,2

<0,0001

ITM (kg/m˛)

26,7±5,1

28,1±4,1

<0,0001

SKT (mm Hg)

131,4±19,1

140,6±17,2

<0,0001

DKT (mm Hg)

78,6±10,8

82,8±10,1

<0,0001

FR (utripi/min)

74,0±11,1

72,0±11,3

<0,0001

diagnoza AH, n (%)

722 (44,5)

505 (52,6)

<0,0001

antihipertenzivi, n (%)

683 (42,1)

473 (49,3)

0,0004

trenutno kadilci, n (%)

263 (16,2)

152 (15,8)

0,79

ukvarjanje s športom, n (%)

976 (60,2)

592 (61,7)

0,45

zavedanje nevarnosti soli, n (%)

1493 (92,1)

853 (88,9)

0,007

ITM – indeks telesne mase, SKT – sistolični krvni tlak, DKT – diastolični krvni tlak, FR – srčni utrip; AH – arterijska hipertenzija

Preglednica 2. Primerjava normotenzivnih in hipertenzivnih udeležencev

 

normotenzivni

(n=1036)

hipertenzivni

(n=1546)

 

p

starost (leta)

 51,5±15,9

 65,4±11,9

<0,0001

ženski spol, n (%)

740 (71,4)

882 (57,0)

<0,0001

ITM (kg/m˛)

 25,3±4,35

 28,5±4,7

<0,0001

SKT (mm Hg)

120,4±11,4

144,4±16,9

<0,0001

DKT (mm Hg)

 75,0±7,93

 83,7±11,0

<0,0001

FR (utripi/min)

 72,5±10,7

 73,8±11,5

0,021

diagnoza AH, n (%)

43 (4,15)

1184 (76,6)

<0,0001

pridružene bolezni, n (%)

308 (29,7)

746 (48,8)

<0,0001

AH v družini, n (%)

450 (43,4)

832 (53,8)

<0,0001

antihipertenzivi, n (%)

0 (0)

1156 (74,8)

<0,0001

trenutno kadilci, n (%)

206 (19,9)

209 (13,5)

<0,0001

ukvarjanje s športom, n (%)

703 (67,9)

865 (56,0)

<0,0001

zavedanje nevarnosti soli, n (%)

930 (89,8)

1416 (91,6)

0,11

Arterijska hipertenzija je bila definirana kot povprečni sistolični oziroma diastolični krvni tlak 140 ali več mm Hg, oziroma 90 ali več mm Hg, ali prejemanje antihipertenzivnih zdravil. ITM – indeks telesne mase, SKT – sistolični krvni tlak, DKT – diastolični krvni tlak, FR – srčni utrip, AH – arterijska hipertenzija

 

Slika 1. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih. Kot v epidemioloških raziskavah je sprva viden blag, nato pa vztrajen porast sistoličnega krvnega tlaka po 4. desetletju starosti, pri diastoličnem pa naraščanje do 5. desetletja, v kasnejših letih pa postopno upadanje.

 

Slika 2. Število antihipertenzijskih zdravil, ki jih prejemajo anketirani bolniki s hipertenzijo.

 

Slika 3. Pogostnost predpisanih skupin antihipertenzivnih zdravil, ki so jih navedli bolniki s hipertenzijo.

 

Slika 4. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih, ki se do sedaj niso obravnavali zaradi hipertenzije. 74% preiskovancev ima normotenziven (normalen) krvni tlak, od tega je v visoko normalnem območju 19% preiskovancev. Pri pregledu je imelo zvišan krvni tlak kar 26% preiskovancev.

 

Slika 5. Razporeditev krvnega tlaka pri bolnikih s hipertenzijo. 41% preiskovancev ima urejen krvni tlak, 59% pa zvišanega.

 

Judita Knez, dr. med.

Primož Dolenc, dr. med.

Andrej Erhartič, dr. med.

Nazaj