Svetovni dan hipertenzije 2016
Poznaj svoj krvni tlak
17. maj 2016
Obdelava zajetih podatkov
Cilj svetovnega dneva hipertenzije je povečati zavedanje o nevarnosti hipertenzije, izboljšati poznavanje svojih vrednosti krvnega tlaka ter izboljšati zavzetost za zdravljenje, ki je potrebna za doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. V letih 2013–2018 je skupno geslo »Spoznaj svoje številke - Poznaj svoj krvni tlak«. V ta namen je bil cilj, da bi letos skupno izmerili krvni tlak 3 milijonom Zemljanom. Cilj smo s skupnimi močmi presegli.
V letu 2016 smo v okviru aktivnega ozaveščanja o arterijski hipertenziji med drugim s standardiziranim vprašalnikom poleg vrednosti 3 zaporednih meritev krvnega tlaka zbirali podatke o življenjskem stilu sodelujočih, družinski obremenjenosti s hipertenzijo in zdravljenju z antihipertenzivnimi zdravili. Vprašalnik je bil 17. do 24. maja 2016 udeležencem na voljo tako v prej omenjenih zdravstvenih ustanovah in lekarnah kot tudi na spletu. Letošnje leto je sodelovalo 2651 udeležencev: od tega 224 (8,4%) oseb preko spleta, 2427 (91,6%) oseb pa je vprašalnik izpolnilo v fizični obliki. Iz analize smo izključili udeležence z oddanimi nezadostno izpolnjenimi vprašalniki (56 oseb) in 13 otrok, saj za slednje veljajo drugačna priporočila glede višine krvnega tlaka. V končno analizo smo tako vključili podatke 2582 udeležencev.
Srednja starost celotne skupine je bila 59,8±15,3 let, z razponom od 18 do 97 let. Kar 1622 (62,8%) oseb je bilo žensk, 415 (16,2%) aktivnih kadilcev, redno se s športnimi dejavnostmi ukvarja 60,7% udeležencev, nevarnosti prekomernega vnosa soli pa se zaveda večina (90,9%). Povprečni nivo krvnega tlaka v celotnem vzorcu je znašal 134/80 mm Hg. Pri preiskovancih je pregled krvnega tlaka po dekadah podoben kot v epidemioloških raziskavah - sprva skoraj neopazno naraščanje sistoličnega krvnega tlaka v prvih 4 dekadah, kasneje pa je porast vztrajen;
diastolični krvni tlak narašča do 5. desetletja starosti, v kasnejših letih pa postopno upada (slika 1).Skupno 1282 (49,7%) oseb je poročalo o prisotnosti arterijske hipertenzije v družini, 1227 (47,5%) jih je imelo postavljeno diagnozo arterijske hipertenzije, 1156 (44,8%) oseb je poročalo o prejemanju antihipertenzivnih zdravil. Več kot polovica oseb, ki prejema antihipertenzivna zdravila, ima predpisano več kot 1 zdravilo (slika 2), pogostnost različnih skupin antihipertenzivnih zdravil pa je prikazana v sliki 3.
Na osnovi povprečja 3 zaporednih meritev krvnega tlaka smo udeležence uvrstili v skupino oseb z arterijsko hipertenzijo v kolikor je njihov povprečni sistolični oziroma diastolični krvni tlak znašal 140 ali več mm Hg, oziroma 90 ali več mm Hg, ali pa so poročali o prejemanju antihipertenzivnih zdravil. Preglednica 1 prikazuje primerjavo normotenzivnih in hipertenzivnih oseb razdeljenih v skladu z navedeno definicijo arterijske hipertenzije. Odstotek hipertenzivnih udeležencev se je s tem zvišal s predhodnih 49,7% na 59,9%, medikamentozno pa je bilo zdravljenih 74,8% oseb, kar je bistveno manj kot predhodnih 94,2% oseb. Kot je pričakovati, je med hipertenzivnimi manjši delež žensk, indeks telesne mase je višji, več je oseb s pozitivno družinsko anamnezo in manj redno športno aktivnih (preglednica 2). Poleg tega smo med hipertenzivnimi udeleženci beležili višji odstotek oseb s pridruženimi obolenji, med katerimi sta prednjačili sladkorna bolezen in hiperlipidemija. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih, ki se do sedaj niso obravnavali zaradi hipertenzije in pri bolnikih s hipertenzijo sta prikazana v slikah 4 in 5.
Podatke smo prejeli iz pribl. 120 različnih lokacij, nekateri kraji ali ustanove so ostali neoznačeni. Od označenih zdravstvenih ustanov pa lahko navedemo in se zahvaljujemo: ZD Bled, ZD Domžale, ZD Gornja Radgona, ZD Ivančna Gorica, ZD Jesenice, ZD Ljubljana, ZD Ljubljana – Moste, ZD Maribor, ZD Mozirje, ZD Ormož, ZD Postojna, ZD Ptuj, ZD Radeče, ZD Ravne, ZD Ravne na Koroškem, ZD Slovenj Gradec, ZD Slovenske Konjice, ZD Trebnje, ZD Velenje, ZD Vrhnika, ZD Šoštanj, Lekarna Ljubljana, Lekarna Postojna, Lekarna Ljubljana - Dravlje, UKC Ljubljana.
Vsem sodelujočim pri
aktivnostih na Svetovni dan hipertenzije – organizatorjem, sodelujočim pri
meritvah krvnega tlaka in informiranju o hipertenziji - se zahvaljujemo: osebju
v zdravstvenih domovih, v referenčnih ambulantah, v bolnišnicah in v lekarnah.
Preglednica 1. Osnovne značilnosti sodelujočih po spolu
|
|
ženske |
moški |
p |
|
59,3±15,8 |
60,7±14,2 |
<0,0001 |
|
|
ITM (kg/m˛) |
26,7±5,1 |
28,1±4,1 |
<0,0001 |
|
SKT (mm Hg) |
131,4±19,1 |
140,6±17,2 |
<0,0001 |
|
DKT (mm Hg) |
78,6±10,8 |
82,8±10,1 |
<0,0001 |
|
FR (utripi/min) |
74,0±11,1 |
72,0±11,3 |
<0,0001 |
|
diagnoza AH, n (%) |
722 (44,5) |
505 (52,6) |
<0,0001 |
|
antihipertenzivi, n (%) |
683 (42,1) |
473 (49,3) |
0,0004 |
|
trenutno kadilci, n (%) |
263 (16,2) |
152 (15,8) |
0,79 |
|
ukvarjanje s športom, n (%) |
976 (60,2) |
592 (61,7) |
0,45 |
|
zavedanje nevarnosti soli, n (%) |
1493 (92,1) |
853 (88,9) |
0,007 |
ITM – indeks telesne mase, SKT – sistolični krvni tlak, DKT – diastolični krvni tlak, FR – srčni utrip; AH – arterijska hipertenzija
Preglednica 2. Primerjava normotenzivnih in hipertenzivnih udeležencev
|
|
normotenzivni (n=1036) |
hipertenzivni (n=1546) |
p |
|
starost (leta) |
51,5±15,9 |
65,4±11,9 |
|
|
ženski spol, n (%) |
740 (71,4) |
882 (57,0) |
<0,0001 |
|
ITM (kg/m˛) |
25,3±4,35 |
28,5±4,7 |
<0,0001 |
|
SKT (mm Hg) |
120,4±11,4 |
144,4±16,9 |
<0,0001 |
|
DKT (mm Hg) |
75,0±7,93 |
83,7±11,0 |
<0,0001 |
|
FR (utripi/min) |
72,5±10,7 |
73,8±11,5 |
0,021 |
|
diagnoza AH, n (%) |
43 (4,15) |
1184 (76,6) |
<0,0001 |
|
pridružene bolezni, n (%) |
308 (29,7) |
746 (48,8) |
<0,0001 |
|
AH v družini, n (%) |
450 (43,4) |
832 (53,8) |
<0,0001 |
|
antihipertenzivi, n (%) |
0 (0) |
1156 (74,8) |
<0,0001 |
|
trenutno kadilci, n (%) |
206 (19,9) |
209 (13,5) |
<0,0001 |
|
ukvarjanje s športom, n (%) |
703 (67,9) |
865 (56,0) |
<0,0001 |
|
zavedanje nevarnosti soli, n (%) |
930 (89,8) |
1416 (91,6) |
0,11 |
Arterijska hipertenzija je bila definirana kot povprečni sistolični oziroma diastolični krvni tlak 140 ali več mm Hg, oziroma 90 ali več mm Hg, ali prejemanje antihipertenzivnih zdravil. ITM – indeks telesne mase, SKT – sistolični krvni tlak, DKT – diastolični krvni tlak, FR – srčni utrip, AH – arterijska hipertenzija
Slika 1. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih. Kot v epidemioloških raziskavah je sprva viden blag, nato pa vztrajen porast sistoličnega krvnega tlaka po 4. desetletju starosti, pri diastoličnem pa naraščanje do 5. desetletja, v kasnejših letih pa postopno upadanje.
Slika 2. Število antihipertenzijskih zdravil, ki jih prejemajo anketirani bolniki s hipertenzijo.
Slika 3. Pogostnost predpisanih skupin antihipertenzivnih zdravil, ki so jih navedli bolniki s hipertenzijo.
Slika 4. Razporeditev krvnega tlaka pri preiskovancih, ki se do sedaj niso obravnavali zaradi hipertenzije. 74% preiskovancev ima normotenziven (normalen) krvni tlak, od tega je v visoko normalnem območju 19% preiskovancev. Pri pregledu je imelo zvišan krvni tlak kar 26% preiskovancev.
Slika 5. Razporeditev krvnega tlaka pri bolnikih s hipertenzijo. 41% preiskovancev ima urejen krvni tlak, 59% pa zvišanega.
Judita Knez, dr. med.
Primož Dolenc, dr. med.
Andrej Erhartič, dr. med.