Prvi Svetovni dan hipertenzije

Hipertenzija, tihi ubijalec

Poznajte svoj krvni tlak

14. maj 2005

Nazaj Bovec, 13.5.2005 Ljubljana, 13.5.2005

Svetovna liga za hipertenzijo (World Hypertension League) je 14. maj 2005 razglasila za svetovni dan hipertenzije. Namen dneva je opozoriti na zdravstvene posledice hipertenzije, vzpodbuditi ljudi, da si izmerijo krvni tlak, in če je le-ta zvišan, ustrezno ukrepati. Pogostnost hipertenzije je v večini držav po svetu visoka. Žal nimamo natančnih in zanesljivih podatkov o krvnem tlaku za človeštvo. Nekatere ocene nakazujejo, da je na svetu več kot 1,5 milijarde ljudi s hipertenzijo, od tega se jih le približno tretjina zdravi. Samo približno 12% zdravljenih ima urejen krvni tlak, tj. pod 140/90 mm Hg.

Letos je pomembna obletnica v hipertonologiji. Mineva namreč 100 let odkar je imel ruski zdravnik in znanstvenik Nikolaj Sergejevič Korotkov (1874-1920) kratko predstavitev na  znanstvenem srečanju v Vojaški bolnišnici Carske Vojaške Akademije z naslovom »O vprašanju metod določanja krvnega tlaka«, 5. novembra 1905. Opisal je zaporedje žilnih šumov pri avskultaciji nad nadlahtno žilo, ki jo zažema manšeta: prvi ton, zamolkle tone, glasne tone, pojemajoče tone in njihovo izginotje. To zaporedje opažanj se je kasneje preimenovalo v pet faz korotkovovih tonov. V medicini so le redke diagnostične metode preživele tako dolgo dobo ne da bi povsem zastarele. Pomembnost korotkovovih tonov lahko primerjamo z odkritjem rentgenskih žarkov in EKG.

Simpozij o odkrivanju in zdravljenju hipertenzije

Bovec, 13.5.2005

Nazaj Ljubljana, 13.5.2005

Dan pred 1. svetovnim dnevom hipertenzije je Sekcija za arterijsko hipertenzijo pri SZD s sodelovanjem farmacevtskega podjetja Krka Novo mesto organizirala simpozij o odkrivanju in zdravljenju hipertenzije. Srečanje ni bilo le pasivno in teoretično kot običajno. Sodelujoči so lahko preverili svojo zmogljivost s preizkusom hoje na 2 km, ki se pogosto uporablja za oceno telesne pripravljenosti, hkrati pa smo jim tudi izmerili krvni tlak. V lepem sončnem  in precej vetrovnem vremenu se je približno tretjina udeležencev odločila sodelovati v preizkusu.

Na kratko lahko predstavimo izsledke sodelujočih – podatki so bili obdelani sproti, predstavljeni so bili tudi na samem strokovnem srečanju. Pri preizkusu je sodelovalo 15 zdravnikov, medicinska sestra in poklicni voznik (N=17). Po spolu so prevladovale ženske (76%). Povprečna starost sodelujočih je bila 45±10 let (30-63 let). Le en sodelujoči je jemal antihipertenzivna zdravila (4%) sicer je jemalo zdravila 24% udeležencev. Ena od udeleženk je bila kadilka (4%). Indeks telesne mase (ITM) je znašal 23,9±3,5 (19,2-29,8) kg·m-2, z 41% pogostnostjo ITM nad 25 kg·m-2. 58% udeležencev se je uvrstilo v kategorijo povprečno zmogljivih, podpovprečnih je bilo 24% ter nadpovprečno zmogljivih 18% udeležencev. Krvni tlak je ob koncu testa porasel za 5/10% v primerjavi z izhodiščem, srčni utrip pa iz 82±15 (63-113) na 145±17 (104-174) min-1, oz. za 77% ob zaključku testa. Povprečna hitrost pri hoji je bila 7,1±5,0 (6,3-8,2) km·h-1. Pripomniti je treba, da test hoje zahteva nekaj izkušenj za dobro sodelovanje in dejansko oceno telesne zmogljivosti preiskovanca. Večina udeležencev se ga je lotila prvič, kar pomeni, da bi bili lahko rezultati nekoliko boljši. Vsak preiskovanec je prejel izpis svojih dosežkov.

Izhodiščni krvni tlak udeležencev je imel precejšen razpon, 138±26/79±14 (100-200/61-118) mm Hg. Po navajanju nekaterih udeležencev tudi zdravniki sami nismo imuni pred učinkom bele halje ali v pričakovanju stresnih okoliščin! Seveda krvni tlak ni bil izmerjen v tehnično povsem ustreznem okolju – merili smo ga tik pred preizkusom hoje, poleg tega smo ga izmerili le enkrat zaporedoma. Uporabili smo avtomatizirani oscilometrični merilnik, ki ima potrjeno natančnost z neodvisnimi mednarodnimi ocenami. Če zanemarimo prej omenjene omejitve okoliščin meritev, bi se po višini krvnega tlaka 53% udeležencev razvrstilo v hipertenzivno območje (≥140/90 mm Hg).

Preizkus je bil morda droben prispevek k praktičnemu razumevanju, kaj želimo bolniku priporočiti poleg zdravil. Nekateri zdravniki so z zanimanjem sledili skupinskim rezultatom in jih primerjali s svojimi rezultati. Nekateri so ob testu poudarili pomen lastnih izkušenj in praktičnega znanja pri nasvetih bolnikom, kaj naj spremenijo v svojem življenju in kako naj se sprememb lotijo. Bolnikom s kroničnimi boleznimi, kamor sodi tudi hipertenzija, namreč pogosto nadrobimo množico dobronamernih nasvetov in priporočamo včasih radikalne spremembe v njihovih ustaljenih navadah.

Na strokovnem delu sestanka so bili predstavljeni naslednji strokovni prispevki:

Pomen uravnavanja krvnega tlaka (Rok Accetto, dr. med.),

Kako in kdaj kombinirati antihipertenzivna zdravila (Jana Brguljan-Hitij, dr. med.),

Diuretiki pri arterijski hipertenziji (Jurij Dobovišek, dr. med.),

Nefarmakološki ukrepi in visok krvni tlak (Barbara Salobir, dr. med.),

Pomen telesne aktivnosti  pri arterijski hipertenziji (Borut Kolšek, dr. med.),

Motivacija bolnika za kronično terapijo (Tone Pačnik, dipl. psih.),

Meritve krvnega tlaka in preizkus hoje na 2 km – današnji izsledki (Primož Dolenc, dr. med.).

Po bazalnem kaloričnem kritju z dodatki (svečana večerja) so naslednji dan udeleženci nadaljevali z (splošnimi ukrepi pri hipertenziji) ustreznimi aerobičnimi telesnimi aktivnostmi. Med srečanjem ni bilo zaznati pretiranih količin soli v prehrani, tudi varovalna hranila z vsebnostjo alkohola niso bila prekomerno odmerjena.

Prvi Svetovni dan hipertenzije

Ljubljana, 14.5.2005

Nazaj Bovec, 13.5.2005

V nekaterih slovenskih mestih je Sekcija za arterijsko hipertenzijo 14. maja 2005 organizirala več prireditev: v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu. V osrednjih parkih oz. sprehajališčih so medicinske sestre in zdravstveni tehniki merili krvni tlak zainteresiranim mimoidočim. Poleg same organizacije meritev, smo čalni sekcije organizirali tudi različne prireditve - od plesnih točk, ki so poudarjale pomembnost fizične aktivnosti  in sprostitve, do kratkih intervujev v živo, ki so imeli tudi izobraževalni pomen.  V Ljubljani je slikovito sodelovala pri prireditvi tudi medicinska sestra Franja (Naša mala klinika; ga. Alenka Tetičkovič), prireditev pa je povezovala Reza (ga. Alenka Strnad).

V času med 10. in 13. uro smo izmerili okrog 600 meritev krvnega tlaka z avtomatiziranimi oscilometričnimi merilniki in če ni bilo možno, še nekaj meritev na konvencionalen način, če avtomatiziran merilnik ni bil uspešen. Živo rdeči balončki z natisnjenimi vrednostmi krvnega tlaka so bili učinkovita vaba za mimoidoče in jih je proti koncu prireditve zmanjkalo.

1. svetovni dan hipertenzije je bil tudi medijsko odmeven. Dogajanje sta zabeležili v osrednjih informativnih oddajah tudi največji televizijski mreži v Sloveniji, RTV Slovenija in Pop TV. Iz prizorišč smo se javljali tudi v živo po lokalnih radijskih postajah, predvsem radio Hit. Nekaj dni pred 1. svetovnim dnem hipertenzije je imel intervju v oddaji Aktualna (Paprika TV) predsednik sekcije (Rok Accetto, dr. med.), nekaj krajših intervjujev po različnih radijskih postajah, tudi z interaktivnim soelovanjem poslušalcev, pa še več članov sekcije v naslednjih nekaj dneh. Nekaj kratkih obvestil je izšlo tudi v lokalnem časopisju in na medmrežju, na različnih portalih, ter večji prispevek v časopisu Delo (četrtek, 12. maja 2005, Priloga znanost, "Zdravega življenja se ne da dobiti na recept, Ob svetovnem dnevu hipertenzije", Dragica Bošnjak).

Glavna gonilna sila pri organizaciji 1. svetovnega dneva hipertenzije v Sloveniji je bila članica UO Sekcije za arterijsko hipertenzijo Jana Brguljan-Hitij, dr. med. Brez pomoči sponzorjev, Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto, in Diafit, d.o.o. prireditev ne bi bilo možno organizirati. Menimo, da je bil 1. svetovni dan hipertenzije v Sloveniji opažen in medijsko ustrezno pokrit dogodek. S 1. svetovnim dnevom hipertenzije je Svetovna liga za hipertenzijo želela javnost opozoriti na zvišan krvni tlak in njegove prikrite in zahrbtne posledice.

Nazaj